Ko za dobre jesenske fotografije vstaneš ob pol petih zjutraj

Premalokrat si vzamem čas za svoje fotografske projekte. To so projekti, pri katerih lahko v polnosti izrazim svojo kreativnost in vse naredim po svoje. Zamislim si lokacijo, točno določen model in barvno primerna oblačila. Sploh ne razmišljam preveč. Vizualna ideja, ki si jo želim uresničiti, mi nekega dne kar prileti od nekod. Če je dovolj močna, se lotim akcije. In tokrat je bila.

Z dvema prijateljicama sem se odpravila na Slemenovo špico. Prva je Dunja Šiler, na mojo srečo tudi vizažistka. S tem se začenja ukvarjati tudi poslovno in verjamem, da boste kmalu še veliko slišali o njej. Druga je Urška Voglar, ki se je že pojavila na mojih fotografijah in se izkazala za točno takšen model, kot si želim. Na slikah zna predstaviti občutek svobode, iskrenosti in sreče. Bomba!

In smo šle. Na vzhod! Ob petih ponoči smo bile že napokane v avtu, vsaka s svojim težkim nahrbtnikom. Sama sem nosila fotoaparat in 3 objektive, od katerih sta 2 nadpovprečno težka, Urška je nosila vsa oblačila, Dunja pa make up. Utrujene noge nam niso delovale tako dobro kot ob bolj normalnih urah, zato smo se pri hoji v hrib večino časa bolj kot ne pritoževale. Na naš zabaven način seveda. Ko smo prišle na vrh prvega hriba, se je pred nami odprl razgled na veliko luno, in obsijane gore ob njej. Tisti trenutek, z vetrom v laseh, je bil vreden vsega truda. Od tam naprej je bila pot precej bolj ravna in zdelo se nam je, kot da same hodimo po nekakšni luni. Prav čarobno.

Naj omenim, da smo na tej trnovi poti spoznale še novega pomočnika Matija, ki so ga noge kar same nosile na vrh. Izkazal se je za odličnega »behind the scene« fotografa in držalca odbojnika.

Lokacija je bila božanska in jasno nam je bilo, zakaj je imel vsak drug pohodnik v rokah ogromen fotoaparat. Dobro, nismo edine. Namestili smo se na hribček in prav kmalu so nas pobožali prvi sončni žarki. Tam naj bi bila naša baza za make up, preoblačenje in vse stvari. No, na koncu je bilo baz pet in po celem hribu polno naših stvari. Pokrovčki od objektivov, puloverji, make up, odbojnik, vsepovsod smo pobirali svoje sledi. Ko fotografiram, mi »kreativni džumbus« vedno uspe, ne glede na to, kje sem.

Na Instagram storyjih bom vsak dan objavila več primerov enega outfita, tukaj pa si lahko ogledaš celotno zgodbo.

KOMENTIRAJ